Romska kultura

Pri novinarskem krožku smo dobile posebno nalogo. Z učiteljico so prišle romske deklice Anja, Tamara in Miranda. Učiteljica nam je povedala, da se bomo najprej malo bolje spoznale, nato pa naredile skupno nalogo – malo bolje spoznale romsko kulturo.

Na začetku smo bile malo sramežljive, nato pa je pogovor stekel. Predstavljamo vam našo raziskavo o romski kulturi.

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: v ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

PRETEKLOST

V preteklosti so se pojavljali kot jasnovidci, godci, kovači, trgovci, zdravilci in vedeževalci.

ZGODOVINA ROMOV

Romi naj bi izhajali iz področja Pandžaba in Radžastana v severozahodni Indiji inPakistana, njihov jezik pa spada med indoarijske jezike, vendar je ta na območju Indije že izumrl. Tudi sicer večina Romov dandanes govori jezike, ki so v uporabi na območjih, kjer živijo, oziroma so razvili jezik, ki je nekakšna mešanica med romskim jezikom in jezikom večinskega prebivalstva.

OHRANJEVANJE KULTURE

Romi svojo kulturno posebnost danes ohranjajo v obliki aktivnega udejstvovanja v različnih romskih društvih po Sloveniji kot kulturni animatorji, se udeležujejo raznih predavanj o romski kulturi, sodelujejo pri izdajanju romskega časopisa, slovarjev romskega jezika za vsakdanjo rabo.

Zastava Romov in zastava Indije

Zastavi sta si zelo podobni. Glavni simbol je kolo, ki predstavlja večno potovanje Romov. Zastavo in romski jezik so določili 8.aprila 1971 na prvem Svetovnem romskem kongresu.

ROMSKI PLES

Glasba in ples ne poznata meja: romski ples nikoli ni samo ples, ampak nebesedni prikaz čustev. Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve, kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradomovine Romov, Indije.

Slika 1: romski ples,
vir: https://www.google.com/search?q=romski+ples&client=firefox-b-d&sxsrf=ALiCzsZnNjgU5Pujta6QiFG7Ug40yf8VDA:1655377056405&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwi9-amL6LH4AhWjm_0HHbUECdMQ_AUoAXoECAIQAw&biw=1536&bih=739&dpr=1.25

JEZIK – navajamo nekaj besed, za katere smo ugotovile, da so drugačne

zajec-šošo              majica-maja            posoda-piri
nogavice-čarape    hlače-haleva           zvočnik-zvočniko
čevlji-šoline            svinčnik-svinčniko  zvezek-zvezko
kumara-krastavica  drevo-hrašto           jaz rabim- me rabino

Slika 2: dekleta pri delu, vir: B. Mladkovič.

Prvič smo se srečale z narodno skupino Romi bolj osebno. So zelo zanimivi, saj imajo drugačno kulturo, drugačen jezik … Bolje smo spoznale Anjo, Tamaro in Mirando, ki so zelo prikupne. Dekleta pravijo, da so ponosne, da so Rominje. A menijo, da je včasih težko biti Rom, sploh v šoli, saj velikokrat pride do raznih norčevanj. Tudi razlage učiteljev ne razumejo vedno.

Lepo bi bilo, da bi se med sabo spoštovali, saj imamo velikokrat predsodke o nekom, o katerem ne vemo veliko.

Anja, Tamara in Miranda ter Zarja, Eva in Vita

Šola v naravi 7. razred Mariborsko Pohorje

Naše potovanje v šolo v naravi se je začelo v ponedeljek, 17. 5. 2022. izpred šole smo pomahali staršem ob 8.20 in se namestili na avtobus. Vožnja je trajal kar dolgo, a vseeno je bila pot zanimiva in zabavna, saj smo prepevali pesmi. Naša prva postojanka je bila v Vodolah, kjer smo si ogledali eko kmetijo, se poučili o medovitih rastlinah, pogledali labirint iz malin, se podučili o čebelah in nato Zipline. Bilo je zelo adrenalinsko. Veliko učencev je premagalo svoj strah pred višino. Nato smo imeli krožno vožnjo čez Maribor. Vodič Miro nam je pokazal glavne zgradbe, mostove, povedal nam je nekaj zanimivih podatkov o zgodovini Maribora. Nato pa nas je odpeljal še do najboljšega sladoleda v mestu.

V naš hotel Tisa smo prispeli okoli 16.ure, pojedli smo kosilo in razpakirali kovčke. Nato smo čli na sprehod do slapa Skalca. Pred nami se je pojavila čudovita slika narave. Pot nas je nazaj vodila po mehkih tleh pohorskega gozda.

Po večerji je k nam prišel na obisk lovec in nam povedal nekaj podatkov o njegovem poklicu. Nato se je naš dan počasi končal. Odšli smo spat in razmišljali o prečudovitem dnevu.

2. dan

Zjutraj so nas učitelji zbudili. V šolo v naravi smo morali brez telefonov, zato nismo imeli niti ure. Potem smo ugotovili, da imajo na Pohorju naravno budilko-krave zraven hotela. Pripravili smo se na zajtrk. Po zajtrku smo dobili navodila za cel dan. Najprej smo imeli pouk, nato pa smo se odpravili na celodnevni pohod mimo Cojzarice do Ruške koče, nazaj pa prišli ob 16.40,takrat smo dobili sladico in odšli v sobe. Po tuširanju smo se lahko športno udejstvovali na igriščih zraven hotela. Čez nekaj časa smo imeli večerjo, po večerji smo odšli na kviz male sive celice. Tekmovalo je 8 skupin, bilo je zelo napeto.

3. dan

Zjutraj smo vstali in zopet vzeli pot pod noge. Odšli smo na vrh Areha igrati DISCGOLF. Bilo je zelo zabavno. Igro se igra tako, da iz predvidenih mest za metanje vržeš disc v tako tarčo. Ko smo končali, smo odšli nazaj v hotel. Pojedli smo kosilo, nato imeli kratek počitek, potem pa nas je obiskal čarovnik. Pokazal nam je nekaj trikov in par nam jih je tudi razložil, vsi smo se naučili nekaj novega. Bil je zelo zabaven. Nato pa smo skoraj vsi sladko zaspali.

4. dan

Zjutraj smo se zbudili se uredili in odšli na zajtrk. Tam smo izvedeli, da se bomo danes peljali z gondolo in s poletnimi sankami. Zbor smo imeli ob 8.40 odšli pa smo ob 8.45. Hodili smo 1 uro in prispeli do gondole. Z gondolo smo se peljali v dolino in odšli na sankališče, ki je na smučišču, kjer prirejajo Zlato lisico. Razporedili smo se v skupine in se peljali s sedežnico do vrha. Vsak se je z sankami peljal 3x. nekateri so zopet premagali svoj pogum, drugi so se peljali prvič z gondolo ali sedežnico. Nekateri so bili na progi zelo glasni 😊. Nato nas je vodič Bojan peljal na sladoled, nakar smo odšli nazaj proti hotelu. Po kosilu so nas čakale športne igre,  nogomet, odbojka, streljanje … po večerji nas je čakalo presenečenje – sladica, značilna za Pohorje – pohorska omleta. Njam, zelo je bila dobra. Nato pa smo imeli zabaven večer, kjer se je morala vsaka soba predstaviti. Imena sob so bila: Pohorske klepetulje, Smrkci, Nevarne deklete, Casino, Deodorant warriors …Predstavili smo se s plesom, skečem, igro vlog, čaranjem, rimami …Ura je hitro tekla in zopet je bil čas za spanje. Naš zadnji večer.

5. dan

Zjutraj smo se zbudili, pojedli in spakirali prtljago, saj so čistilke že pripravljale sobe za naslednje goste. Potem so nas učitelji razdelili v skupine po 6, čakala nas je orientacija. Malo smo bili nervozni, saj smo si želeli dobrega uspeha. Na poti nas je čakalo 9 vprašanj o temah, o katerih smo se učili na Pohorju v šoli v naravi. Zelo smo se potrudili, tekli smo v skupinah, spodbujali sošolce in skupaj reševali izzive. Najhitrejša skupina se je vrnila v 28 minutah. Pohvalil nas je tudi vodič Miro, da tako hitrih še ni bilo. Potem smo počakali na kosilo in že malo nervozni čakali na odhod domov. Sledilo je še zadnje presenečenje, saj je po nas prišel dvonadstropni avtobus.

Ob 16h pa se je naša šola v naravi končala, pričakali so nas starši in nas odpeljali domov. Imeli smo se lepo, kljub temu, da smo prehodili kar nekaj kilometrov. Uživali smo s prijatelji v dobri hrani in na svežem zraku.

                                                                               Tian, Zarja, Eva, Vita

NAPOLEON BONAPARTE

Rodil se je leta 1769, v osvajalnih vojnah se ta zagrižen vojak bori proti koalicijam, ki so jo sestavljale  Avstrija, Prusija, Rusija in Velika Britanija. Šolal se je v vojaških šolah v Franciji. Leta 1796 se poroči z Joshepine de Berharnais. Leta 1802 se razglasi za dosmrtnega konzula, Francija tako postane cesarstvo. Po francoskem porazu pri Trafalgarju se odloči, da bo Veliko Britanijo porazil gospodarsko. Razglasi celinsko zaporo za trgovanje z Veliko Britanijo – to pomeni prepoved. Pri zgodnjih 16. letih je že imel oficirski čin. Vladal je po vsej Evropi razen Balkanu.  Na ozemlju današnje Slovenije je ustanovil Ilirske province.

Učenke 8. razreda Stela, Medeja in Tjaša so na zanimiv način raziskovale in prikazale njegovo življenje in delo.

                                                                                         Peter, Lanej

Naš čudoviti dom – planet Zemlja

Planet Zemlja je za zdaj naš edini dom v vesolju. Zemlja je stara pribljižno 4,57 milijarde let. Ima celo svoj dan, ki ga praznujemo pod imenom Svetovni dan Zemlje. To je  22. aprila vsako leto. Praznujemo ga že od leta 1970.  Na ta dan se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. To mi veliko pomeni, ker želim, da ohranimo naš planet čist, oziroma, da ga očistimo, kolikor se da.

Zemlja je zelo zanimiv planet. Na spletu sem našla veliko zanimivosti o njej.

Na Zemljo recimo vsako leto pade en septilijon oz. en trilijon (1.000 bilijard) trilijonov snežink. Ne predstavljam si, koliko je to v resnici. 😊

Obseg Zemlja meri 40.075 kilometrov, kolikor znaša dolžina ekvatorja. Prebivalci Kitajske in Indije skupaj tvorijo pribl. 35 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Na Zemlji raste več kot tri bilijone (tri tisoč milijard) dreves. Upam, da ne bo nekoč več ljudi kot dreves. Potem bomo v težavah. 😊

Druga najmanjša celina Antarktika pa ima skoraj tri četrtine vseh zalog pitne vode na Zemlji. Tu se nahaja tudi 90 odstotkov vsega ledu.

Samo tri odstotke vode na Zemlji je pitne, preostanek je slane. Od teh treh odstotkov jo je več kot dva odstotka v trdnem stanju. Preostali odstotek pitne vode predstavljajo reke, jezera in podzemna voda. Ali bomo vedno imeli dovolj vode za življenje? ☹

Zemlja je zares modri planet.

Zemlja v resnici ni povsem okrogla. Zemlja ima obliko geoida (gre za matematično obliko) – ta je krogli podobno telo. To je posledica Zemljinega vrtenje. Zemlja se na ekvatorju vrti s hitrostjo preko 1.600 km/h, centrifugalna sila pa njeno maso potiska navzven. Zato kopno in oceani na ekvatorju tvorijo manjšo izboklino.

Ste si kdaj želeli, da bi imel dan 25 ur? 😊 Morda jih bo nekoč res imel toliko. Znanstveniki so ugotovili, da se Zemljino vrtenje upočasnjuje. A na 25-urni dan bo treba še nekoliko počakati, saj to poteka zelo počasi – pribl. 17 milisekund na 100 let To ima za posledico daljšanje dneva, a ker poteka tako zelo počasi, bo potrebnih 140 milijonov let, da bo dan trajal 25 ur.

Zemlja ima močno magnetno polje. Tega v kombinaciji z vrtenjem omogoča železno jedro. Zemljo varuje pred učinki sončevega vetra (ioniziran plin).

Že res, da je Luna Zemljin edini naravni satelit in največji naravni satelit v Solarnem sistemu, a ima Zemlja tudi druge spremljevalce. Okoli namreč krožijo tudi trije asteroidi. V orbiti okoli Zemlje kroži tudi mnogo umetnih satelitov in njihovih delov. Med njimi je največja mednarodna vesoljska postaja. Obdaja jo več kot 22 tisoč kosov vesoljskih smeti – gre za kovinsko šaro, kot so nedelujoči sateliti in odpadle pogonske rakete. To se mi zdi grozno. ☹

Okoli Zemlje krožijo vesoljske smeti.

Leto na Zemlji ne traja 365 dni, kolikor naj bi Zemlja potrebovala, da opravi en obhod okrog Sonca, ampak 365.2564 dneva. Zaradi tega imamo vsake štiri leta prestopno leto in dodaten dan v mesecu februarju.

Na Zemlji vsako sekundo udari šest tisoč strel. Najpogosteje udarjajo nad izlivom reke Catatubo v jezero Maracaibo v Venezueli.

Če bi vso zgodovino Zemlje strnili v 24 ur, bi se preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24, dinozavri bi izumrli ob 23.41, zgodovina človeka pa bi se začela komaj ob 23.58 in 43 sekund. Res smo še mladi. In toliko škode smo naredili Zemlji v tem kratkem času. ☹

Povzeto iz članka. Dodani so moji komentarji. Res me skrbi za naš planet.

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Zemlje

https://www.moskisvet.com/skrivnosti/vesolje/osupljiva-dejstva-o-planetu-zemlja.html

Dno obrazca

Elena Terpinc, 8.A

Ogrožen kralj živali

Naš mogočni lev, kralj živali, je pristal na listi ogroženih živali.

Postaja vse bolj priljubljen plen človeka. Predvsem Američani ga želijo imeti za svoje trofeje in preproge. Tako je naš ubogi lev na robu izumrtja. A kljub tem ga nekateri ljudje ubijajo za šport.

Število ubogih levov se je v zadnjem stoletju zmanjšalo iz 200.000 na 40.000. Po nekaterih ocenah jih je le še 23.000.

Rada imam leve. Po horoskopu sem lev. Torej sem levinja. In levi so lepi, mogočni in samozavestni. So kralji živali.

Polovica južnoafriških levov živi za rešetkami. V Republiki Južni Afriki je po zadnjih podatkih za rešetkami kar polovica vse levje populacije. Številne naravovarstvene organizacije so bile v zadnjih letih precej neuspešne pri pregonu krivolova in drugih oblik izkoriščanja te mogočne živali. Tako je po vsej Afriki. Število primerkov je vse bolj v upadu, zato so številni znanstveniki zaskrbljeni za njihovo prihodnost. V zadnjih petdesetih letih je kralj savan izgubil velik del svojega habitata, saj se savane krčijo in spreminjajo zaradi posegov ljudi.    

Zaradi izginotja travnatih savan je število levov upadlo iz 100.000 primerkov, ki so na afriški celini bivali v 60. letih 20. stoletja, pa vse do današnjih komaj 35.000 ali celo manj. Okoljevarstveniki trdijo, da grozi izumrtje celih tropov levov, saj naj bi v zadnjih stoletjih popolnoma izginili iz 23 afriških držav.                            

Viri:

https://www.dnevnik.si/1042778327

https://siol.net/novice/novice/tragicna-usoda-afriskih-levov-41380

Elena Terpinc, 8.A

Plesoči robot

Pri krožku robotika izdelujemo veliko zanimivih stvari. Naredili smo robote iz legokock, ki sortirajo barve ali peljejo po črtah. S prijateljem sva sestavila plesočega robota. Več lahko vidite v videu.

Tian

TOM telefon

TOM POTUJE, OTROKE OBISKUJE

Je telefon, ki je naš prijatelj v stiski. Če imaš težavo ali si le želiš pogovora, pokliči na brezplačno telefonsko številko 116 111, vsak dan med 12. in 20.uro.  Lahko pa se javiš tudi v klepetalnico.

Na šolo je prišel TOM nahrbtnik, zjutraj ga je prinesel predstavnik ZPM Uroš Brezovšek, prevzela sta ga ravnateljica Jožica Repše in predsednica šolske skupnosti Špela Škoda.

V nahrbtniku je bilo nekaj promocijskega material.

Pogovor je odgovor na vsa vprašanja in težave.

mentorica Tanja Cedilnik in novinarji

Mladi poročevalci o okolju

Zavedamo se, da je ekologija zelo pomembna, zato smo se želeli tudi na tem področju povezati z Ekošolo. Na šoli tedensko poročamo o dogajanju in zdi se nam, da naša šola kar veliko stvari naredi za ohranitev čiste narave.

Tako smo poročali o zbiranju zamaškov in k temu vabili, izdelovali izdelke iz odpadne embalaže, zbirali star papir, poskušali pojesti malico brez odpadkov, tehtali odpadno količino hrane …

Kasneje pa smo se ekoloških problemov želeli lotiti bolj sistematično. Najprej smo želeli izvedeti, kaj o tej temi vemo in kaj nas moti, kje opazimo težave, morebitne rešitve … Z učiteljico Darjo Pleterski in nekaterimi učenci smo izdelali anketo, posebej smo jo naslovili na starše, učence ter učitelje, saj so nas zanimale razlike v odgovorih.

Anketo smo potem analizirali ter primerjali odgovore med sabo.

Povzetek anketa o ekologiji- učenci

52 % učencev živi v Leskovcu pri Krškem, ostali v okolici. Enak odstotek meni, da je v njihovem kraju dobro poskrbljeno za odvoz odpadkov, 19 % srednje, 28 % pa zelo dobro. Ko smo ugotavljali, katere trditve veljajo za našo šolo, jih je največ odgovorilo, da skrbimo, da v okolici šole ni odpadkov (95 %) in zbiramo star papir (100 %), nekaj jih je odgovorilo, da ugašamo luči, skrbimo, da pri malici in kosilu ni odpadkov in da jih učitelji ekološko osveščamo (66 %), samo 47 % pa je napisalo, da v razredih ločujemo odpadke.

Večina učencev je napisala, da na prostočasne dejavnosti hodijo peš ali kolesarijo  (70 %).

Na vprašanje, ali tudi ti pripomoreš k varovanju okolja, jih je 66,7 % odgovorilo, da vedno, ostali pa včasih.

Učenci pri varovanju okolja, poskrbijo za manj odpadkov tako da, zbirajo star papir, uporabljajo bombažno vrečko pri nakupovanju, oblačila podarijo naprej, ločujejo nevarne odpadke, zbirajo pokrovke od tetrapakov, le malo pa jih kupuje pijačo v povratni embalaži.

Večina otrok meni (66 %), da zrak v Leskovcu ni onesnažen, le 5 % jih meni, da je.

Učenci menijo, da okolje najbolj onesnažujejo promet, industrija in kmetijstvo, divja odlagališča odpadkov, ogrevanje hiš …

Povzetek anketa o ekologiji- učitelji

Večina živi v okolici Leskovca (23 %), 10 % v Leskovcu, ostali pa drugje. Polovica jih meni, da je v njihovem kraju zelo dobro poskrbljeno za odvoz odpadkov.

Kaj velja za našo šolo? Največ odgovorov je bilo, da zbiramo star papir, da učitelji ekološko osveščamo učence, da skrbimo, da ni odpadkov, ugašamo luči, ločujemo odpadke po razredih, nekaj manj pa meni, da skrbimo, da pri malici ni odpadkov. Sklepamo lahko, da je naša šola ekološko ozaveščena.

Več učiteljev včasih uporabi kolo ali gre peš (80 %) za dostop do popoldanskih aktivnosti, 28 % pa vedno.

78 % učiteljev vedno pripomore k varovanju okolja.

Kako poskrbimo za manj odpadkov? Uporabljamo bombažne vrečke pri nakupovanju, ločujemo nevarne odpadke, zbiramo star papir, oblačila podarimo, zbiramo pokrovčke za humanitarne namene. Zanimiv podatek je, da samo 6 % kupuje pijačo v povratni embalaži.

Učitelji menijo, da je zrak v Leskovcu srednje onesnažen, 31 % pa, da je zelo. K temu najbolj pripomorejo industrija in promet, nato ogrevanje hiš in kmetijstvo ter divja odlagališča odpadkov.

Povzetek anketa o ekologiji- starši

Večina staršev prav tako živi v Leskovcu pri Krškem in njegovi okolici. 23 % jih meni, da je za odvoz odpadkov zelo dobro poskrbljeno, 62 % dobro, 14 % pa srednje. Menijo, da zbiramo veliko starega papirja, ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo ter skrbimo, da v okolici šole ni odpadkov.

Le polovica staršev občasno na obveznosti hodijo peš ali s kolesom, 24 % vedno, 24 % pa nikoli.

Tri četrtine jih vedno skrbi za okolje, ostali občasno. Najbolj s tem, ko pri nakupu uporabljajo bombažno vrečko, zbirajo star papir, podarijo oblačila, ločujejo nevarne odpadke.

19 % jih meni, da je zrak onesnažen, 52 % pa srednje. K temu največ pripomore promet, nato industrija, kmetijstvo in divja odlagališča odpadkov.

Primerjava in analiza rezultatov

Pričakovano živi v Leskovcu in njegovi okolici več učencev in staršev kot učiteljev.

Pri drugem vprašanju veliko več učencev meni, da je za odvoz zelo dobro poskrbljeno, starši in učitelji pa vidijo več težav.

Pri trditvah za našo šolo vsi vemo, da smo pridni v zbiranju starega papirja. Vsi tudi vemo, da v okolici šole pobiramo smeti, kar počnejo vsak dan dežurni učenci. Pri učiteljih se pojavi večji odstotek trditev, da ugašamo luči, ko gremo iz razreda, učenci na to niso tako pozorni.

Do popoldanskih aktivnosti okoli 25 % učiteljev in staršev hodi peš ali s kolesom, kar 47 % učencev pa to počne redno.

Pri naslednjem vprašanju so bili odgovori zelo podobni. Okrog 75 % učencev in staršev konstantno skrbi za varovanje okolja, učencev pa 66 %.

Tudi pri vprašanju kako poskrbimo za okolje, je največ odstotkov dobila trditev, da pri nakupovanju uporabljamo bombažne vrečke in zbiramo papir. Tu se vidi, da šola in starši delujemo usklajeno. Veliko nas tudi podari oblačila. Če otroci to vidijo doma, potem storijo tudi sami. Pri vseh pa je malo odgovorov, da kupujemo pijačo v povratni embalaži. Tu je možnost, da se še izboljšamo.

Starši in učitelji se bolj zavedamo, da je zrak onesnažen, četudi ni dima in smoga. Učenci se tega ne zavedajo.

Strinjamo se tudi, da k onesnaženju najbolj pripomore promet in industrija. Skrbijo pa nas divja odlagališča odpadkov.

Na podlagi teh rezultatov smo si zamislili, da bi v naslednjem šolskem letu šli iz debate v akcijo. Našli bi nekaj načinov, na katere bi kot šola lahko še pripomogli k ohranjanju čiste narave.

Pripravili pa smo tudi intervju, na katerega bi povabili predstavnika Kostaka. Predstavili bi mu rezultate ankete, on pa nam bi povedal dejanske podatke in nam morda še kaj svetoval.

Rezultate bomo predstavili učencem in učiteljem, saj vemo, da lahko skupaj storimo marsikaj.

                                                                            Blanka Mladkovič

Povezava do ankete: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfYDba0t_P0-g7h0GvMi8ThxL7IDRgeTCC2RD8BUtgcDZppMw/viewform?usp=sf_link

Atletika

V sredo 13. 5. 2022 se je na Vidmu dogajalo občinsko tekmovanje v atletiki, na katerem so tekmovali dečki in deklice od 6.—9. razreda.

Tekmovali so v:

– met krogle 

– met vorteksa

– skok v daljino

– tek na 60  m, 300 m, 600 m, 1000 m

– skok v višino

Naši učenci so bili zelo uspešni. Dobili so kar nekaj medalj in se uvrstili na nadaljnja tekmovanja.

Animiramo

Pri izbirnem predmetu filmska umetnost raziskujemo animirani film. Spoznali smo nekaj tehnik, sedaj pa ustvarjamo svoje filme.

V sredo, 11. 5. 2022, pa nas je obiskala animatorka Tjaša Tomc in nam predstavila lutkovno animacijo.

Z zagnanostjo smo z njo ustvarjali svoje kratke primere.